Kaj so polimeriPolimeri so sestavljeni iz velikega števila (od nekaj sto pa do več miljonov) majhnih molekul, ki so med sabo povezane s kemijskimi vezmi.
Polimere srečamo praktično na vsakem koraku, pa tudi naše telo je v veliki meri sestavljeno iz polimerov, saj so proteini kemijsko gledano polimeri aminokislin. Poznamo tako naravne kot umetne (sintetične) polimere.
Številni naravni polimeri se že tisočletja uporabljajo kot materiali, npr. volna, svila, bombaž.
Umetni polimeri (imenujemo jih tudi sintetični) so plod raziskav, nadomeščajo naravne polimere in imajo posebno kemijsko in fizikalno strukturo, prilagojeno področju uporabe. Plastika je le manjši del ogromne družine umetnih polimerov. Primeri najpogostejših umetnih polimerov so npr. polistiren (PS), polietilen (PE), poliuretan (PU), polietilentereftalat (PET), poliamid (najlon, PA), polimetilmetakrilat (PMMA)…
V zadnjem času se vse bolj uveljavljajo številni kompozitni materiali, ki so sestavljeni iz polimerov z različnimi dodatki za izboljšanje mehanskih, toplotnih ali električnih lastnosti (npr. steklena vlakna, ogljikova vlakna, silikatni delci…).
Uporaba polimerov je danes zares široka. Uporabljajo se kot najenostavnejši material za embalažo, izolacijo pa vse do najzahtevnejših aplikacij v biomedicini (implantanti, zobne zalivke, kontaktne leče, nosilci za zdravila…), kot napredni strukturni materiali (kompozitni polimerni materiali v letalih, lahkih športnih rekvizitih…), kot napredni materiali v tekstilstvu (teflonske goretex membrane, polistirenska vlakna za boljše odvajanje vlage…)
in še marsikje. Bolj ko se pomikamo po lestvici od enostavnih poliolefinov (med poliolefine spadajo polietilen, polipropilen, polistiren…) proti zahtevnejšim polimerom, več znanja potrebujemo za pripravo in obdelavo materiala, vendar pa imajo izdelki iz takih materialov bistveno višjo dodano vrednost. Med najbolj znane primere polimerov z ogromnim komercialnim uspehom sodita kevlar in teflon.
Brošura